šerif

See also: serif and şerif

Czech

Etymology

Borrowed from English sheriff.

Pronunciation

• IPA^(key): [ˈʃɛrɪf]

Noun

šerif m anim (feminine šerifka)

1. sheriff

Declension

Declension of šerif (hard masculine animate)

	singular	plural
nominative	šerif	šerifové
genitive	šerifa	šerifů
dative	šerifovi, šerifu	šerifům
accusative	šerifa	šerify
vocative	šerife	šerifové
locative	šerifovi, šerifu	šerifech
instrumental	šerifem	šerify

Further reading

• šerif in Příruční slovník jazyka českého, 1935–1957
• šerif in Slovník spisovného jazyka českého, 1960–1971, 1989

Serbo-Croatian

Noun

šèrif m (Cyrillic spelling шѐриф)

1. sheriff

Declension

Declension of šerif

	singular	plural
nominative	šerif	šerifi
genitive	šerifa	šerifa
dative	šerifu	šerifima
accusative	šerifa	šerife
vocative	šerife	šerifi
locative	šerifu	šerifima
instrumental	šerifom	šerifima